ponedeljek, 18. maj 2009

Ne trudi se

Ne trudi se, človeček
sam postati bog,
čeprav trdiš -
da nosiš ga v sebi.
To pač ti ne boš.
Že mnogi so hoteli.
Biti,
a so uspeli
le iz grenke kupe piti.
Zato, glej:
poslušala več te ne bi!
In, kar je v tebi,
je zate,
tebi namenjeno.
Ceni to!
Zaupaj ji,
Previdnosti Edini,
saj je ženska.
Nežna.
Vsak sam sledi naj
svoji vsebini,
naj bo, kar je.
Če hoče.

Vodnika rabi le ubogi,
ki ne zna,
ne upa,
noče,
ne more,
ne sme
(in kar je še teh
ne ...)
misliti s srcem, glavo.
Zdravo.

Ne, nisi bog,
še mojster nisi,
ker si samo
človek.
Kot jaz.
Surovo podlo je
nastavljati obraz
za keš, denar, eure,
dolarje, za jene
in unče zlata
na račun
kateregakoli boga,
stlačenega na
CD-je, panflete
in videokasete!
Uboge goljufati.
No, priznam, aha!
Je treba znati.

Postani človek,
dvigni se iz tega dna.
Imaš gospo Izpraševalko,
ki hodi na obisk?
Izvrševalka itak pride sama.
In Previdnost, njuna mama?
Je tebe izgubila?
Izpustila?
In se, bog ne daj,
pred tabo skrila ...

kaj je

Kaj je, punčka, se ne moreš odločiti;
si že nehala iskati se, ne veš, kam iti?
No, povej, si že iz vseh kozarcev pila,
si že vse tramvaje, vlake zamudila?
Kaj je, punčka, si se v nič spustila,
boš vse, kar veš, kar pozabila?
Zdaj prodajaš, da boš kupovala
in mižiš morda, da boš potem iskala.

Kaj je punčka! Več pogumna nisi.
Te strašijo sence vse, obrisi?
Boš odnehala, tolmunčke zaledila,
In ne boš več kalčkov v sebi prebudila?

Kaj je punčka? Naj ne stre te vsak pogled!
Ali res ne veš, da si pustila sled,
tako mehko, nežno za ograjo ...
Mar ne vidiš? Radi te imajo.

Pridi, punčka, veš, saj nisi sama.
Čeprav ta hip prav vse se zdi ti drama,
(in odvrneš: Spet en strt kliše!)
dež res pojenjuje, sonce vrača se.

nedelja, 17. maj 2009

sanje o tistem

Deček in deklica sta na brezkončnem travniku nabirala marjetice...
ona je nabrala ogromen šopek, ga vrgla na fantka in zbežala...Začutila je dih
na tilniku in dve močni roki okoli pasu...
modrina neba...neslišno brenčanje žuželk
...brezšumen let reaktivnega letala...
nič misliti...čutiti ga... Potem se je vrnil
zvok stvari in ščegetljivost bilk...on je vstal, ji ponudil roko...sta skupaj odšla...