torek, 3. februar 2009
prav'lca
Nekoč, pred davnimi časi, je na spodnji postaji Krvavca delala deklica, ki je, ob nakupu smučarskih kart, vedno vrnila preveč denarja. Naj se je še tako trudila, da bi izračunala pravilno vsoto vračila, na koncu je imela vedno primanjkljaj. Kmalu se je med ljudmi razvedelo in vsi so se zgrinjali pred njeno blagajno. Bila je že popolnoma obupana. Da je lahko poravnala vsakodnevno manjko v blagajnici, je morala prodati celo svoj mali rdeči avtomobilček in vrečko od inter diskonta. Vendar tudi to ni bilo dovolj. Bila je vedno bolj in bolj v dolgovih. Vrsta pred njeno blagajno pa je bila iz dneva v dan daljša. Nekega dne pa se je pred njenim okencem prikazal Ludvik. Dejal je:"Nič ne obupuj, deklica. Imam rešitev za vse tvoje tegobe." Podal ji je čaroben mošnjiček. "Ko bo potrebno vrniti denar, ti samo trikrat potresi mošnjiček in iz njega bo padlo točno toliko denarja kot je potrebno," je še dejal Ludvik, trikrat zaploskal in že ga ni bilo več. Deklica sprva ni bila prepričana v čarobno moč mošnjička, a vedela je, da je Ludvik že ne bi nategnil. Odločila se je, da bo poskusila. In glej, mošnjiček je deloval! Res je deloval! Po nekaj dneh, ljudje niso več hodili z ogromnimi šopi denarja od njene blagajne. O, ne, vsak je dobil točno toliko kot je bilo prav. Deklica pa je bila nasmejana in vedno dobre volje. Ljubosumno je pazila na svoj mošnjiček in nikomur ni izdala svoje male skrivnosti. Bila je zelo hvaležna Ludviku, ki je odpravil vso njeno nesrečo in srečno je živela do konca sezone :)))))
nedelja, 25. januar 2009
Tiramisu? Ne hvala :)
...........
Dosegel je, da sem verjela,
da bela barva črno da,
da moka v bistvu je pepel,
da je klobuk zbit iz lesa,
da v žlindri se kar tre srebra,
da kara as je pik sedmica,
da laž je isto kot resnica,
da jutro je začetek leta,
da nebesna ponev je bakrena,
da so oblaki bes planeta,
da lubenica ni vodena,
da skisan sok je sladka pena,
da bojni stroj je mlin na veter,
da vrv je debela štrena
zalit opat pa sveti Peter.
...............
Dosegel je, da sem verjela,
da bela barva črno da,
da moka v bistvu je pepel,
da je klobuk zbit iz lesa,
da v žlindri se kar tre srebra,
da kara as je pik sedmica,
da laž je isto kot resnica,
da jutro je začetek leta,
da nebesna ponev je bakrena,
da so oblaki bes planeta,
da lubenica ni vodena,
da skisan sok je sladka pena,
da bojni stroj je mlin na veter,
da vrv je debela štrena
zalit opat pa sveti Peter.
...............
nedelja, 18. januar 2009
Sok s črticam, HURA!!!!!
sobota, 10. januar 2009
Imam novo vrečko od inter diskonta
To j taka tabol reč. Ful je prostorna in uporabna. Je sive, nevtralne barve. Primerna je za vse vremenske razmere. Še skrila bi se lahko vanjo, če bi me okoliščine v to prisilile :) Uglaunem, čist sm navdušena!!!!! Najpomembnejše pa je , d mi jo je dal LUDVIK. Ja, LUDVIK mi jo je dal. Dobila sem jo od LUDVIKA. Podaril mi jo je LUDVIK. Aja pa LUDVIK mi jo je prnesu :D
hvala, LUDVIK :))))
hvala, LUDVIK :))))
sreda, 7. januar 2009
kupuje, spi, ljubi
Kadar duša kupuje
se vedno odloči za
dragocenosti.
Menja za kič
in baranta
za nižjo ceno.
Na koncu pa vedno
plača najvišjo.
Kadar duša spi
so zvezde v meglici.
Luna sije, a ne sveti
in psi se trgajo z verig.
Kadar duša ljubi
se rušijo grajski stolpiči,
takrat plima ljubko
poboža oseko
in morje buči.
se vedno odloči za
dragocenosti.
Menja za kič
in baranta
za nižjo ceno.
Na koncu pa vedno
plača najvišjo.
Kadar duša spi
so zvezde v meglici.
Luna sije, a ne sveti
in psi se trgajo z verig.
Kadar duša ljubi
se rušijo grajski stolpiči,
takrat plima ljubko
poboža oseko
in morje buči.
sreda, 24. december 2008
Mene mot
A se samo men zdi, da so Cerklje vsako leto obupno oz. grdo okrašene? To je že prava sramota! In vsakič, ko vidim tiste ogabne zelene svetlobne šlaufe me prime, d bi se nagnila nad straniščno školjko in bruhala, bruhala... namesto, da bi okrasje vzbujalo praznično vzdušje, ga duši in zamori. Zdi se mi, da po drugih občinah veliko bolje poskrbijo za praznično iskrivost in estetskost. Na, pa sm spet mal pojamrala :) Kljub vsemu želim prijetne in mirne praznike prav vsem!
četrtek, 18. december 2008
Štorja ene mjhne lbezni

Jsen rata tih, ne morš vrjet kok tih.
Use j ustav lih tko kukr je bo, zgleda kukr d se neb nč spremeniu. Ne močvara ne nive, ne smreke tm na kuclh ne jezr. Nč. Sam puletje je šu mem. Konc uktobra. Pa glih pozn pupoune.
U daljav tul ps in zemla dši kukr fajhtn listje. U zadnmo cajt je šu vlik dž, dj bo hmau šu clo sneh. Sonca ni anker več pa tma se plaz prek podna, v strnišh šmi, kukr d b se en pvazu naukroh. In z mglicam pride tud tist kr je že miniv. Spet vs vidm, hrib, drvesa, ceste – usi se spet vidmo.
Tud m'dva, ti pa est. Toj svetu tapuletn gvnt se prešern in prevzetn bleši na sonc. Kt d spod neb nč nusiva. Žit vlovi, zemla diha. In bo je suparn, se še spomnš?
Zrk je brenčov kukr roj nevidnga mrčesa. Ud zahoda se j bližova ujma in mdva deleč preč od v'si na ozk pot, kr puvprek po žit, ti pred mano - Sam, kva to vs briha?! Ja, vs, drah bralc! Čmu nj b to prpovedvov? Anka se n sprenevedjte! Kuko b vs uhka brigov, al sta dva čuveka zginva u žitnmo pol! To se vs zagvišn ne tiče! Vi mate druge matre, kt pa d b vs brigova tuja lbezn – pa sj sploh ni šv za lbezn! Dejstu j biu, d sm tisto mvado dečvo občudvov, hotu sm jo met. Kšnh duševnh preprek res nism občutu! Pa ona? No, zgleda, kukr d m je zaupova. Prpovedvava m j mnoho štorij, takh pa drhačnh, iz pisarne, kinota, mvadosti, in kr je še tacga v živlen. Sam use tola me je dugučasv in velikat sm si zaželu, d b bva guhunema. Biu sm srov fnt, pukvarjn u podn duše.
Enkat je sunkuvit obstava:
»Ti«, in nen gvas j biu slišat pvah an przadet. »Zakva me n pstiš prgmah? Sj me n lubš, in sploh je tok lepšh bab.«
»Se m pač dupadeš«, sm udguvoru in moja podlost m je bva naduse ušeč. Kuko rd b te bsede še parkat punovu!
Skloniva j gvavo. Naredu sm se, kt d me use ukp dugučas, mjhn prpru uč in s ugledvov ubliko nene gvave. Nen vase so bli rjav, čist navadn rjav. Nosiva jh je pučesane na čeu, kt je to vidva pr slavnh frajlah, k devajo rekvamo z frizeraj. Ja, sevede obstajajo lepše babe, k majo vlik lepše vase pa tud drgač – Sam kva! Sej je zmerj glih! Tud č so vase bl temne alpa bl svetle, pučesane na čeu alpa ne –
»Ti s ena boga para«, je kr naenkat djava, kukr d b sama seb guvoriva. Pugledova me je, me nežn kušnuva. In šva. Z ramam pukonc, gvnt pomeškan –
Steku sm za no, tko dset kurakov, in obstov.
Ubrnu sm se in se nism več uzru.
Dset kurakov je žveva najna lbezn, se vžgava, d b kuj ugasniva. To ni bva lbezn do groba kukr na primr Romeo pa Julija. Sam dset kurakov. Al u tistmo moment je žareva mjhna lbezn, udznotrej in čisto, u pravličnmu luksuzu.
Naročite se na:
Objave (Atom)

