Zate bi tekla na Triglav

Zate na Triglav že zjutraj bi tekla in za večerjo ti štrudelj bi spekla, medtem pulover rdeč bi ti spletla, vse na en, dva, tri…

Še eno izmed juter, ko obupano iščem samo sebe. Iz ogledala me obtožujoče in rahlo bedasto gleda patetična blondinka s popolnoma omajano samozavestjo, ki je bila še pred nekaj meseci zadovoljna in samozavestna, naravna rjavolaska. Ampak svetlolaske so, po njegovem skromnem mnenju, takoo zelo seksi. S slabo vestjo si prižgem cigareto, česar moj ljubljeni ne more trpeti. Z užitkom vdihavam dim in razmišljam kaj bom delala tekom dneva. Spomnim se in mu napišem ljubeč sms za dobro jutro, če bom imela srečo, mi bo morda celo odpisal. Že neštetokrat sem si rekla, da tega ne bom več počela pa še vedno ne morem iz svoje kože. Po trebuhu mi začne kruliti, pojedla bi vse kar imam v hladilniku pa sem zopet na dieti. Odkar je zadnjič pokomentiral moj preobilni trebušček in celulitično zadnjico, sem shujšala že dobre štiri kilograme, česar pa seveda nikakor ni opazil. Neprestano imam pred seboj podobo njegove vitke in nadzemeljsko lepe sodelavke, kateri večkrat na dan poje slavospeve. Brrrr, kar stresem se in lakota me mine. Sem rekla, da me je lakota minila? Mislila sem, skoraj minila. Še vedno bi namreč pojedla najmanj pol zaloge vse hrane v stanovanju. Zazvoni mi telefon. Klical me je prijatelj, s katerim se nisem dobila že celo večnost, saj se dragi zaradi njega počuti ogroženega. Nisem se mu javila, kljub temu, da si obupno želim njegove pomirjujoče družbe. Že od nekdaj me vsakič zna spraviti v dobro voljo.

Še preden se lačna odpravim v službo, ljubemu napišem še en sms z ekstremno ljubeznivo vsebino, da ne bo mislil, da ga zapostavljam. Na delovnem mestu sem zaposlena z razmišljanjem o tem, kako ga bom nocoj presenetila. Namesto, da bi prispevala kaj pametnega k našemu ubranemu kolektivu in opravila službene dolžnosti, se raje izgubljam v mučnem pričakovanju njegovega klica, sms-a ali vsaj elektronskega sporočila. In ko si za kosilo privoščim kozarec vode z limono in pol zvečilnega gumija, moj želodec glasno protestira. Stopetnajskrat pogledam na uro, pokadim pol škatlice cigaret ter dvakrat zalijem lončnico na mizi in glej ga zlomka, preživeli smo še en delovni dan.

Ko se popolnoma brez energije vlečem proti domu, dobim genialno idejo. Odštorkljam do najbližjega bankomata in dvignem zadnjih sto evrov, ki so še težili moj račun. Vse prihranke sem namreč žrtvovala za najin romantični dopust v Franciji. Z denarjem živahno zavijem v trgovino z erotičnimi pripomočki. Sramežljivo se sprehajam med vso to živopisano ponudbo raznih črpalk, umetnih vagin in penisov ter domiselnega spodnjega perila. Pogled mi obvisi na uniformi francoske sobarice. To je to. Da, da, cunjice izgledajo prav mično na mladem modelu. Kako pa bo vse skupaj izgledalo na meni?”Stlačila se bom v tole, pa če potem takoj izdihnem,” si glasno prisežem. Pa še v akciji je in stane samo osemindevetdeset evrov. Deset minut kasneje že vzravnano korakam po ulici z lično vrečko v roki in prazno denarnico v torbici. Med hojo ga vsa vznemirjena pokličem, da se zmeniva za zvečer. Oglasi se precej nejevoljno, češ da ima pomemben sestanek. Brez slabe vesti mi tudi pove, da se bo v službi zavleklo in da se nocoj nikakor ne moreva videti. Ko ravno odprem usta, da bi ugovarjala, nejevoljno prekine zvezo z izgovorom, da se mu mudi.

Tedaj se v meni nekaj prelomi. Postanem besna in užaljena. Vrečko s trapasto uniformo zabrišem v prvi smetnjak, ki mi prekriža pot. Pobrskam po torbici, da najdem tista dva osamljena evra, ki sta mi ostala. „Živjo, danes zvečer pri meni. Ne pozabi prinesti vina!“ žgolim v telefon svojemu prijatelju, medtem ko hlastno goltam sendvič z majonezo. K vragu z dieto!

...ja v današnjih časih je pač tako. Tale naša simpatična blondinka, na žalost, ni osamljen primer. Nobenih šopkov in romantičnih podoknic. Danes mora človek vse sam. Dokler nam nekega dne ne poči film in vse skupaj pošljemo k vragu.
No, fantje, seveda niste vsi enaki in ne to ni javni napad na moško populacijo, seveda ne. V resnici vas itak ljubimo čez vse, le včasih je potrebno malo potarnati. Saj veste, da smo potem malo manj sitne in nas glava kar naenkrat ne boli več :) Pa tudi na vroč štrudelj ste še vedno vabljeni, bi rekla naša prepovedana Natalija :)
Sodelovali: Dora in MO